POLETNA ROMANCA
53.del

cakala sem in cakala. ura je bila skoraj 1 ko je Justin koncno prisel. rekel je, da ga je mama zadrzala doma. nisem se ukvarjala z tem ali je to res ali ne. bila sem vesela, da je prisel. nisem vedela kako naj zacnem pogovor, zato sem direktno vprasala:
"do you have a girlfriend?"
"no I don't. why?"
"ok. I just ask."
"why?"
"cause I saw you with that girl in restaurant and I was wondering if you two..."
"oh, so you're jealous?" me je prekinil
"what? no, no, I'm not" vendar sem bila, nisem mu upala priznati, da ga se vedno ljubim, rekel mi je:
"I thought you may be jealous, cause that would mean that you still love me"
"I, I still care for you"
"so you do love me?"
"It doesn't matter"
"It does!" je rekel bolj na glas
"why? you have other girl"
"just tell me if you love me!" postajal je zivcen. nisem vedela kaj naj povem. nisem mu mogla priznati, da ga ljubim, nisem imela poguma.
"I, I need to go" dvignila sem se in odsla. nisem vedela zakaj grem. zakaj mu nisem rekla, zakaj sem zapravila priloznost, da bi bila spet skupaj? zacela sem jokati.

kot so izginile rane od nesrece, tako je izginila tudi jeza na Justina. nisem bila vec jezna nanj, bila sem noro zaljubljena v njega in pocasi sem zacela obzalovati, da sem sploh predlagala pavzo. kaj ce vec nikoli ne bo moj? bila sem najsrecnejse dekle na svetu, pa sem to zapravila. jezna sem bila nase. Justinu sem popolnoma odpustila vse, vendar nevem ce je on odpustil tudi meni.
Selene ni bilo doma, zato sem bila sama in sem imela cas ter mir za premislevanje. mislila sem samo na Justina. bi bilo kaj drugace, ce bi mu rekla, da ga se vedno ljubim? bi se vrnil k meni? imela sem nesteto vprasanj brez odgovorov.