POLETNA ROMANCA
67.del

bila sem tiho. en cas sem premisljevala. nato sem ga pogledala in rekla:
"ja, mogoce pa je kaksna moznost" nasmehnil se je in me objel. pri njem mi je bilo vsec, da ni hitel. vse je slo pocasi. ni silil vame, ni me hotel poljubiti ali podobno. zares mi je postajal vsec. po eni strani sem se pocutila krivo zaradi Justina, po drugi sem pa uzivala, ker mi je posvecal pozornost.

minevali so tedni in z Mihecom sva si bila vse blize. ves cas sva bila skupaj in se smejala. znal me je spraviti v smeh in ob njem nisem nikoli pomislila na Justina. nanj sem mislila le se obcasno. vecina sem mislila na Miheca in to me je vedno nasmejalo. globoko v sebi sem vedela, da se vedno nekaj cutim do Justina, vendar sem Mihecu dala priloznost in postala sva par.
Justin se mi se vedno ni javil, zato sem se dokonco odlocila, da ga bom pozabila. vse njegove slike, stvari, vse kar me je spominjalo nanj sem dala v skatlo in odnesla na podstresje. nisem vec bila belieberka. nekaj let nazaj, bi se prisegla, da se to nikoli ne bi zgodilo, vendar se je. 'zapustila' sem Justina, nehala sem ga spremljati, ga poslusati in misliti na njega.

z Mihecom sva bila skupaj zelo dolgo. veckrat sva bila skupaj z Ašo in Erčom in videti je bilo, da imamo najboljse case nasega zivljenja. nikoli ni bilo drame, nismo se kregali ampak smo se zabavali koliko je slo.
prisel je dan, ko sem prespala pri Mihecu. vedela sem, da bo to slej ali prej prislo. ceprav sva bila skupaj dolgo, se nisem bila pripravljena, da bi spala z njim.
zacela sva se poljubljati. zacel mi je slaciti majco in me bozati. slekel mi je hlace in me poljubljal po trebuhu. nisem ga slekla jaz, vendar se je slekel sam. ko sva bila tik pred tem sem rekla:
"stoj!"
"je kaj narobe!"
"ne morem... nisem se pripravljena" cudno me je pogledal in se vsedel...