POLETNA ROMANCA
72.del

Justina?! kaj to ni mogoce. obrnila sem se k Erč in mu rekla naj pogleda. obreva se tja kjer sem ga prej videla, njega pa ni nikjer. pa saj to ni mogoce! kako? nisem dobro videla obraza saj je imel kapo in pol obraza pokritega z ruto. Erč je bil prav tako presenecen. prvo sem mislila, da mi ne bo verjel, vendar mi je. zacela sva se obracati vse na okoli in ga iskati, vendar ga ni bilo nikjer.

ves cas sem bila zamisljena in sem premisljevala o tem. to je opazil tudi Miha, zato sem se odlocila, da mu povem. postal je jezen. nisem vedela, da bo tako odreagiral, drugace mu sploh ne bi povedala. vstal je od mize in odsel telefonirat. bilo je glasno, ker sva bila v kavarni vendar sem vseeno slisala kar je rekel:
"kaj pocne tu? nebi se smel priti!" nisem vedela o cem govorita, vendar sem nekako predvidevala, da se gre za Justina. nic vec mi ni bilo jasno. potem sem slisala samo se:
"narediti moramo takoj danes"
prekinil je in prisel nazaj k mizi.
ko sem ga vprasala o cem je govoril je na hitro povedal da o nekaj o stricu in hitro spremenil temo:
"hocem. da greva danes na vecerjo. vem da nisi zasedena"
ne, nisem hotela iti vendar nisem imela izbire
"okej" sem rekla.

v restavraciji sva sedela za mizo eden prek drugega. Miha je cel cas nervozno gledal na okoli, kot da bi nekoga pricakoval. nisva se mogla sprosceno pogovarjati. veckrat je tudi vstal od mize, ces da gre na wc. postalo mi je zelo sumljivo in bila sem tik pred tem, da odidem. prisel je nazaj in se smehljal. tokrat je bil sproscen in ljubezniv. veckrat me je poljubil. prijel me je za roko in mi zacel govoriti, da me ljubi in da noce brez mene. poljubil me je. nisem hotela poljuba, zato sem med poljubom odprla oci in tam zagledala Justina, poleg njega je stala Lola...